Novice

kritike in recenzije

Mleko

Mleko

MMC Gledamo, 21. februar 2020 ― Reynir in Inga sta zakonski par, ki nekako shaja oziroma vztraja na svoji samotni mlekarski kmetiji na islandskem podeželju – od zaslužka, ki je odvisen od lokalne kmetijske zadruge, se ne da ne živeti ne umreti.
Jojo Rabbit (2019)

Jojo Rabbit (2019)

Filmski kotiček, 19. februar 2020 ― Sam Rockwell, Taika Waititi, and Roman Griffin Davis in Jojo Rabbit (2019), Photo: Twentieth Century Fox Slovenski naslov: Zajec Jojo Država: Nova Zelandija, Češka, ZDA Jezik: angleščina Leto: 2019 Žanri: komedija, drama, vojni Dolžina: 108',  Imdb  Režija: Taika Waititi Scenarij: Taika Waititi, Christine Leunens (knjiga) Igrajo: Roman Griffin Davis, Thomasin McKenzie, Taika Waititi, Scarlett Johansson, Sam Rockwell, Rebel Wilson, Stephen Merchant, Alfie Allen Novozelandski režiser, scenarist in igralec Taika Waititi je pred dnevi za naslovno stvaritev prejel svojega prvega oskarja in sicer za prirejeni scenarij. Če odmislim komercialno uspešen izlet v Marvelovo vesolje (Thor: Ragnarok, 2017), pridem do zaključka, da njegovi filmi praviloma izžarevajo neko preprosto očarljivost, ki se ji ne moreš upreti. Eagle vs Shark, Boy, What We Do in the Shadows, Hunt for the Wilderpeople in Jojo Rabbit so filmčki, ki gledalca razorožijo s simpatičnimi liki in zabavnim, dinamičnim dogajanjem, ob katerem praviloma ni težko ohraniti koncentracijo in vključenost v zgodbo. Zajec Jojo bi nemara bil deležen še toplejšega sprejema, če ga nekateri ne bi doživljali kot neprimeren poskus relativiziranja zgodovinskih vlog in neokusnega satiriziranja občutljivega zgodovinskega obdobja.  Če izhajaš iz stališča, da je nedopustno, da si otrok za namišljenega prijatelja izbere Hitlerja, potem je še toliko težje pogoltniti Waititijevo komično interpretacijo firerja in njegovo razmerje z desetletnim fantkom. Menim, da težave s sprejemanjem in percepcijo takšnih zgodb običajno ima gledalec preveč trdno zasidran v resničnem svetu, ki z vnaprejšnjo obsodbo vstopa v domišljijske svetove filmskih ustvarjalcev. Toda samo če si dovoliš seznanitev s takšnim, domnevno spornim okoljem, lahko povsem realno ovrednotiš idejno-sporočilno vrednost filma.  Thomasin McKenzie and Roman Griffin Davis in Jojo Rabbit (2019), Photo: Twentieth Century Fox V čas druge svetovne vojn
Izginotja na Mesečini (Zrcalka #2): zhudozhudni zhaſſi

Izginotja na Mesečini (Zrcalka #2): zhudozhudni zhaſſi

Konteksti (Tomaž Bešter), 17. februar 2020 ― Ta čudoviti svet fantazijskih potovanj, ki prinaša vedno nove podobe človeških posegov v domišljijo, kjer se na domač in nekoliko manj čudovit način zopet prepletejo znana brezna in pokvarjenosti človeškega duha nasproti katerim je mnogokrat postavljeno dobro in svetlo. Fantazijski romani morajo poskrbeti le za osnovni klik, ki bralca zagrabi in potem, ko ga imajo, mu lahko ponudijo vse, kar mu ponudi tudi ostala literatura. Po tem, ko sem se tudi sam sprijaznil, da se ne bom na zalogo upiral (nekaj slabih izkušenj je vsekakor bilo), mi je sedaj jasno, da bi zamudil preveč. To velja tudi za čtivo, ki sem ga že nekaj časa nazaj prebral, nadaljevanje serije Zrcalka. Pri založbi Sanje so že v starem letu izdali Izginotja na Mesečini avtorice Christelle Dabos, ponovno v prevodu Žive Čebulj.Osnovni klik je že mimo. Mene je Dabos z Zimskima zaročencema že dobila na svojo stran, najbrž še bolj v strukturnem kot v vsebinskem oziru, če se ju lahko sploh loči. Zato sem se z veseljem lotil tudi te, saj me je zanimalo, kako se bo Ofelija spoprijela z novimi izzivi, ki jih na Oblakovem prav nikdar ne zmanjka. Popolnoma se prilega prvemu delu serije. Še vedno gre za izkušnjo vrženosti bralca v popolnoma domišljijski svet, ki ne prizanaša s fizičnim in mentalnim nasiljem obenem pa ga odlikuje izjemna barvita struktura značajev, vezi, sposobnosti, hierarhije in arhitekturnih predstav dežele, ki jo je piska ubesedila v prvi knjigi. Možni svetovi se ne izčrpajo, tu so zato, da razburkajo domišljijo in opozarjajo na neskočno moč, kam vse lahko pelje, hkrati pa vsakokrat znova prizemlji s karakternimi odtenki svojih akterjev. Izginotja na Mesečini niso samosvoja zgodba. So nadaljevanje Zimskih zaročencev in še vedno pot mladega dekleta v boju s kolesjem političnih intrig, njenega preživetja v smrtonosni družbi. A vstopi kriminalka. Izginotja na Mesečini je pravzaprav krimič. “Podpripovedovalka sem,” je slovesno izjavila pred svojim šalom. “Lepo se bom posvetila svojemu delu in pos

Kaj bi bila, če se ne bi spominjala?

Kriterij.si, 16. februar 2020 ― Kaj bi bila, če se ne bi spominjala? Gregor Strniša, Maruša Kink: Žabe Urednik Sun, 02/16/2020 - 18:22 Kaj bi bila, če se ne bi spominjala? Strniševe petdeset let »stare« Žabe so v režiji Maruše Kink v nekoliko rustikalni Sindikalni dvorani Stare mestne elektrarne dobile novo, svežo podobo. Sproščena atmosfera, podrtje četrte stene in prigrizki so gledalca ujeli v dogajalni prostor krčme Žabe na Ljubljanskem barju, kjer nas je kot v močvirje pogoltnila zgodba, ki se je analitično razvijala iz prizora v prizor. Pista, postavljena diagonalno skozi prostor, je razbila sleherno idejo po klasičnem gledališču in se morda nekoliko kaotično dopolnjevala s preostalimi scenskimi elementi. Predstava je z besedilom »Prilika o ubogem in bogatem Lazarju« poudarjala problematiko pogubnega človekovega povzpetništva in njegove želje po materialnem. S to idejo se je komplementarno obdal tudi že prej omenjen dogajalni prostor, ki je postavljen v močvirje; bolj se upiraš, hitreje toneš. Priča smo Lazarju, ki ga je na odru mojstrsko upodobil igralec Stane Tomazin in ki dodobra prikaže bedo, v kateri se je utapljal Lazar na začetku predstave. Skoraj ironično se na koncu izkaže, da ga pogoltne prav želja po pobegu iz te bede. Rešitev mu »ponudi« Nejc Cijan Garlatti v vlogi Luciferja, ki za bogastvo namesto duše zahteva Lazarjeve spomine. Kako pomembni so pravzaprav človekovi spomini? Oblikujejo nas v osebo, ki deluje tukaj in sedaj. So potemtakem res pomembnejši od duše same? Bi se ob odvzemu spominov kakor Lazar lahko spremenili v neznano osebo, s katero bi nas povezovala zgolj fizična afiniteta? Predstava tako vzbuja mnogotera vprašanja in prisili gledalca v poglobljeno razmišljanje o sebi, svojem obstoju in o duši, za katero Lazar trdi, da je ni. Ob tem sta poudarjeni človekova plehkost in omahljivost, ki se kažeta v spremembi sprva neomajnega Lazarja, ki pošteno brani svoje spomine in se upira hudičevi preobrazbi v nemočnega moža, ki dovoli, da mu želja po Evici zamegli ra
Uncut Gems (2019)

Uncut Gems (2019)

Filmski kotiček, 13. februar 2020 ― Adam Sandler, Kevin Garnett, and LaKeith Stanfield in Uncut Gems (2019), Foto: Imdb Slovenski naslov: - Država: ZDA  Jezik: angleščina Leto: 2019 Žanri: krimi, drama, triler Dolžina: 135' ,  Imdb  Režija: Benny Safdie, Josh Safdie Scenarij: Benny Safdie, Josh Safdie, Ronald Bronstein Igrajo: Adam Sandler, LaKeith Stanfield, Julia Fox, Kevin Garnett, Idina Menzel, Eric Bogosian, Judd Hirsch, Keith Williams Richards, Mike Francesa, Jonathan Aranbayev Nebrušeni dragulji (Uncut Gems), četrti celovečerec vedno boljšega bratskega tandema Safdie (Daddy Longlegs, Heaven Knows What, Good Time) nas pelje v newyorško "Diamantno četrt," kjer svoje posle z dragimi kamni in plemenitimi kovinami tradicionalno vodijo židovski draguljarji.  Eden teh trgovcev je tudi Howard Ratner (Adam Sandler), lastnik manjše draguljarne, bodoči ločenec in oče treh mladoletnih otrok, ki se je nedavno iz družinske hiše v predmestju preselil v luksuzni apartma v mestu. Tam naj bi užival v družbi mlajše ljubice, ki je, mimogrede, zaposlena v njegovi draguljarni. Vendar Howard tudi za svojo novo ljubezen nima veliko časa, saj njegovo kaotično eksistenco kroji njegova odvisnost od stav in iskanje izhoda iz vedno večje dolžniške zagate, z vedno bolj zapletenimi shemami, s katerimi želi sanirati dolgove in prilesti nazaj na zeleno vejo.   A ko v njegovih rokah konča dragocen nebrušeni dragulj se zdi, da Howard v rokah drži močnega aduta, s katerim se lahko reši iz zagate. Toda Howard ne bi bil Howard, če v hipu, ko je v roke prejel dragoceni dragulj, ne bi skoval nov optimističen načrt. Novo shemo, s katero bo izničil stare dolgove in zraven še mastno zaslužil. A kaj ko so njegove sheme vedno polne številnih variabel, ki z vsako spremembo zahtevajo nova preračunavanja. V njegovi zelo dolgi enačbi se tako  znajdejo košarkarski zvezdnik in njegova svita, dva silaka, ki v imenu Howardovega daljnega sorodnika izterjujeta zapadli dolg, več zastavljenih predmetov (s katerimi velja
Prekla

Prekla

MMC Gledamo, 12. februar 2020 ― Nobelovka Svetlana Aleksijevič je za svojo prvo knjigo Vojna nima ženskega obraza (1983) zbirala zgodbe ruskih žensk, ki so se v drugi svetovni vojni borile na strani Rdeče armade – kot bolničarke, ostrostrelke, tankistke, pilotke, topničarke . . .
še novic